Atrijske hi¹e v Mostecu, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, Bo¾o Rozman, Janez Ko¾elj, Sandi Pir¹, 2000 Niz atrijskih hi¹ je del stanovanjskega naselja Mostec, ki se je v èasu od urbanistièno – arhitekturnega nateèaja leta 1997 do izgradnje v mnogih pogledih spremenilo. Atrijske hi¹e relativno majhne kvadrature (prib. 110m2) so razvite okoli dveh atrijev – “vhodnega” ob dostopni poti in “vrtnega”, ki je usmerjen proti Kose¹kemu bajerju.
Baroèna Ljubljana, Urbanistièna zasnova mest, Ljubljana, Neznan, 1700 Ljubljansko baroèno stavbarstvo je doseglo vi¹ek v drugi polovici 17. in prvi 18. stoletja. Glavno vlogo je pri tem odigralo l. 1693 ustanovljeno dru¹tvo Academia Operosorum Labaciensis, ki je v Ljubljano pripeljalo ¹tevilne italijanske umetnike: arhitekta Andreo Pozzo, Carla Martinuzzija, kiparja Francesca Robbo in Giulia Quaglia, od katerih sta se uèila tudi ‘prva’ slovenska arhitekta Gregor Maèek in Matija Persky.
Bencinski servis Petrol, Infrastrukturni objekt, Ljubljana, Edvard Ravnikar, 1969 Bencinski servis Petrol, ki ga je arhitekt Edvard Ravnikar zasnoval na strani Tivolske ceste ob ¾eleznici in servis na nasprotni strani ceste ob stolpnici S2 arhitekta Milana Mihelièa, sta dva izmed najzanimivej¹e oblikovanih tovrstnih objektov v Ljubljani.
Cankarjev dom, Kulturno-kongresni center, Ljubljana, Edvard Ravnikar, 1983 Cankarjev dom – najveèji slovenski kulturni in kongresni center – je zadnja stavba, ki je bila zgrajena na Trgu Republike. Njen obse¾ni program – razlièno velike gledali¹ke, koncertne, kino in seminarske dvorane – je pogojeval odloèitev arhitekta, da stavbo delno vkoplje v teren.
Cerkev Sv. Jakoba, Verska stavba, Ljubljana, Neznan, 1615 Cerkev so zgradili jezuiti na mestu nekdanje gotske cerkve, ki je stala v okviru avgu¹tinskega samostana. Bila je prva jezuitska cerkev v Sloveniji in je vplivala na zasnove kasnej¹ih redovnih cerkva.
Cerkev Sv. Jo¾efa, Verska stavba, Maribor, Neznan, 1728 Cerkev Sv. Jo¾efa na Studencih je ena izmed zanimivej¹ih baroènih cerkva, ki so jih zgradili izven o¾jega historiènega mestnega jedra. Kljub preprostej¹i zunanjosti, je bila notranjost cerkve nekoè eden najkvalitetnej¹ih primerov baroènega oblikovanja.
Drofenigova hi¹a, Trgovska stavba, Ljubljana, Karl Brünnler, 1914 Veleblagovnica, ki jo je na mestu nekdanje baroène hi¹e dal zgraditi trgovec Franc Drofenig, je prva stavba v Ljubljani s skeletno ¾elezobetonsko konstrukcijo in monta¾nim jeklenim proèeljem. Obenem je kvaliteten primer ume¹èanja sodobno oblikovane stavbe v historièno mestno jedro.
Dukièevi bloki, Poslovno-stanovanjska stavba, Ljubljana, Jo¾e Sivec, 1935 Stanovanjske bloke je zgradil pokojninski sklad Trboveljske premogokopne dru¾be. Predstavljajo prvi ljubljanski primer prostostojeèih blokov, ki so po naèelih v svetu uveljavljajoèega modernizma nadomestili klasièno obodno zazidavo.
Fakulteta za materiale in metalurgijo, Stavbe za izobra¾evanje, Ljubljana, France Toma¾iè, 1937 Fakulteta za materiale in metalurgijo, ki stoji v vogalu A¹kerèeve in Sne¾ni¹ke ulice, zakljuèuje niz izobra¾evalnih institucij, ki se vrstijo ob A¹kerèevi. Arhitekt France Toma¾iè je stavbo zasnoval v strogem konstrukcijskem in oblikovnem redu, ki se navzven izra¾a s profilirano fasadno mre¾o.
Hi¹a na Mirju, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, Oton Jugovec, 1974 Hi¹o na Mirju je arhitekt Oton Jugovec zgradil za dru¾ino Gosar. Stoji v uliènem vogalu in je oblikovana kot kocka z ‘dvema podobama’. Njeni ulièni stranici sta skoraj nemi in brez odprtin, vrtni pa zgovorno, z veèjimi okni ¾ivljenje v hi¹i obraèata proti domaèemu vrtu.
Knji¾nica Pre¾ihov Voranc, Knji¾nica, Ljubljana, Igor Skulj, 1988 Knji¾nica Pre¾ihov Voranc zapolnjuje trikotno vrzel ob neenotno oblikovani Tr¾a¹ki cesti. Opeèna stavba, ki jo obdaja ozelenjeno dvori¹èe, stoji med nizkimi gara¾nimi nizi in visokimi stanovanjskimi bloki.
Kongresni trg, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Neznan, 1820 Kongresni trg je bil urejen na mestu nekdanjega kapucinskega samostana. Mestna oblast ga je zasnovala za posebno prilo¾nost – kongres Svete alianse l. 1821, zveze dr¾av, ki so premagale Napoleona in si prizadevale za ohranitev monarhij.
Ljubljanska tr¾nica, Trgovska stavba, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1940 Tr¾nice so zgradili na mestu nekdanjega mestnega obzidja, ki ga je zamenjal drevored ob Ljubljanici. Pleènik si je tr¾nice zamislil kot monumentalno in zvezno oblikovan obreèni prostor, ki se razteza med Tromostovjem in Zmajskim mostom.
Mali nebotiènik, Poslovno-stanovanjska stavba, Ljubljana, Herman Hus, 1933 Mali nebotiènik, stavba na kri¾i¹èu Igri¹ke in Gregorèièeve, je dobila ime po svojem vogalnem zakljuèku. Stavba sicer ni presegla tedanje predpisane vi¹ine, tak¹en vtis pa je arhitekt Herman Hus ustvaril s prizmièno oblikovanim vogalom.
Mestna hranilnica, Poslovno-stanovanjska stavba, Ljubljana, Josip Vanca¹, 1904 Stavba prve slovenske banène ustanove ima s svojo velikostjo in z razko¹nim proèelnim okrasjem pomembno vlogo v stavbnem nizu Èopove ulice. Zgradili so jo po prvonagrajenem projektu mednarodnega nateèaja, katerega pobudnik je bil ljubljanski ¾upan Ivan Hribar.
Metalka, Poslovna stavba, Ljubljana, Branko Kra¹evac, Edo Mihevc, 1963 Stolpnica Metalke je ravno tako kot Nebotiènik v 30. letih izraz sodobne, ostalemu svetu konkurenène slovenske arhitekture v 60. letih. Zgrajena je bila za podjetje, ki se ukvarjalo s kovinami, kar nakazuje njena tehnolo¹ko dovr¹ena in inovativna fasada iz aluminija.
Minoritski samostan s cerkvijo, Verska stavba, Maribor, Neznan, 1250 Minoritski samostan s cerkvijo so zgradili ob srednjeve¹kem obzidju v 13. stoletju ter ju v toku stoletij mnogokrat prezidali in dozidali. Z jo¾efinskimi reformami l. 1784 so samostan ukinili in ga namenili voja¹ki uporabi.
Peglezen, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1932 Stavba na stièi¹èu Kopitarjeve in Poljanske ceste, imenovana Peglezen, je dobila ime po predhodni stavbi na tem mestu. Pleènik je stavbo zasnoval kot poudarjeni zakljuèek niza starej¹ih hi¹ ob Poljanski in z njo ¾elel vzpostaviti nova kompozicijska razmerja v prostoru.
Pivovarna Union, Industrijska stavba, Ljubljana, Ale¹ Prinèiè-prenova, Carl Tietz, 1867 Pivovarno Union so prièeli graditi po naèrtih dunajskega arhitekta Carla Tietza l. 1867 in jo vsled poveèanja proizvodnje in posodabljanja vse do danes veèkrat poveèali in prenovili. V zadnji veèji prenovi l. 1998 je arhitekt Ale¹ Prinèiè fasado skladi¹èa ob Celov¹ki cesti oblekel s steklenim, ponoèi barvno osvetljenim pla¹èem.
Pogaènikova hi¹a, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, Ciril Metod Koch, 1901 Pogaènikovo in sosednjo Èudnovo hi¹o ob robu Miklo¹ièevega parka je arhitekt naèrtoval soèasno, prav tako kot stanovanjski stavbi Kmetske posojilnice na Trdinovi ulici. Pogaènikova hi¹a stoji v sredini stavbnega niza ob parku, ki ga na vogalu zakljuèuje stolp Èudnove hi¹e.
Poslovna hi¹a Lev, Poslovna stavba, Ljubljana, Andrej Kalamar, 2002 Poslovni center Lev stoji v podno¾ju Hotela Lev, v kri¾i¹èu Tivolske in Gosposvetske ulice. Stavba polkro¾ne oblike se obraèa stran od prometnega kri¾i¹èa proti okoli¹kim stavbam in skupaj z njimi tvori manj¹i trg, ki je jedro javnega ¾ivljenja mestnega mikroambienta.
Poslovna stavba Konstrukta, Poslovna stavba, Ljubljana, Milan Miheliè, 1965 Stavba Konstrukte je bila zgrajena v èasu, ko se je nekoliko bolj proti severu gradil center Astra. Stavba je nekoliko odmaknjena od linije stavbnega niza ob Dunajski, kar je posledica spremenjene regulacije v 50. letih, ki je predvidela vi¹jo zazidavo.
Poslovno-trgovski center na Dunajski, Poslovna stavba, Ljubljana, Petra Pa¹kulin, 1997 Dolga in razpotegnjena stavba ob Dunajski je ume¹èena v prostor med glavno mestno vpadnico in stanovanjsko sosesko v ozadju. S trgovinami in poslovnimi prostori dopolnjuje nekdanjo zamisel o centru soseske in obenem zapolnjuje vsebinsko praznino dolgega segmenta mestne vpadnice.
Poslovno-trgovski kompleks Na trgu, Poslovna stavba, Ljubljana, Edo Mihevc, 1973 V vmesnem obdobju med nastajanjem projekta za bavarski dvor je bil na vzhodni strani Titove ceste (dana¹nje Slovenske) brez nateèaja projektiran in zgrajen manj¹i poslovni kompleks. Danes se predstavlja proti ulici kot odprt mestni trg z arkadami, s poglobljenim atrijem in vertikalnim poudarkom Avtotehne.
Promenada v Mestnem parku, Urbanistièna/zunanja ureditev, Maribor, Ljubo Humek, Milan Miheliè, 1952 Promenada je èlen pomembne urbane smeri, saj povezuje mestno sredi¹èe z zelenim zaledjem ob Treh ribnikih. Premi¹ljena ureditev osi, z elementom tlakovanja, urejenimi zelenimi ploskvami in uliènim pohi¹tvom, je vpeta v urbani sistem mesta, hkrati pa v samem parku oblikuje niz raznolikih mikroambientov.
Raèji dvor, Palaèa/dvorec, Maribor, Neznan, 1778 Raèji dvor le¾i na ravnini ob zahodnem robu Maribora. Navidez homogeno celoto sestavljajo ¹tirje enonadstropni nesklenjeni trakti, ki obdajajo notranje dvori¹èe.
Semeni¹èe, Stavbe za izobra¾evanje, Ljubljana, Carlo Martinuzzi, 1714 Semeni¹èe so zaèeli graditi dve leti za Stolnico Sv. Nikolaja. Stavba je zasnovana kot »hi¹a na dvori¹èe«, katere posamezna krila so gradili postopoma – nazadnje sta bili zgrajeni krili proti Ljubljanici in Pogaèarjevem trgu.
Srednjeve¹ka Ljubljana – Luwigana, Urbanistièna zasnova mest, Ljubljana, Neznan, 1100 Nastanek srednjeve¹ke Ljubljane pogojujejo njena lega v kri¾i¹èu trgovskih poti iz Sredozemlja proti vzhodu ter znaèilna topografija z reko Ljubljanico in zaledjem pod grajsko vzpetino. Mesto, sprva imenovano Laibach in kasneje Luwigana, se je oblikovalo iz treh obzidanih naselbin pod Gradom – Starega in Mestnega trga na desnem in Novega trga na levem bregu reke.
Stanovanjski blok v Mostecu, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, Ofis arhitekti, 2000 Stanovanjski blok je del naselja Mostec, ki se je v èasu od urbanistièno – arhitekturnega nateèaja leta 1997 do izgradnje v mnogih pogledih spremenilo. Idilièno okolje med Kose¹kim bajerjem na zahodu in gozdno vzpetino na vzhodu je narekovalo zasnovo podlogovatih blokov, kjer se dnevni prostori stanovanj odpirajo proti jezeru in noèni proti gozdu.
Stara elektrarna, Industrijska stavba, Ljubljana, Matija Suhadolc-prenova, Neznan, 1897 Mestno elektrarno, prvo slovensko ‘tovarno’ energije, so zgradili v l. 1895 na robu tedanjega mesta. Elektriko je proizvajala vse do 60. let minulega stoletja. Danes je pomembna kulturna toèka mesta, eno od ¾ari¹è ljubljanske sodobne plesno – gledali¹ke scene.
Stavba Ljudske posojilnice, Poslovna stavba, Ljubljana, Josip Vanca¹, 1907 Podobno kot Mestna hranilnica na Èopovi ulici tudi Ljudska posojilnica na Miklo¹ièevi s svojim proèelnim okrasjem sporoèa vsebino stavbe – ¾enska kipa na vencu stavbe z mo¹njièkom, panjem, èebelo in mravljo predstavljata simbole blaginje, varènosti in delavnosti.
Stavba Ljudske pravice, Poslovna stavba, Ljubljana, Edvard Ravnikar, 1961 Stavba Ljudske pravice, imenovana “Kanarèek”, je sorodno kot Fakulteta za gradbeni¹tvo in geodezijo oblikovana kot preprost podolgovat blok, ki dvignjen nad nivo ulice poèiva na ekspresivnih betonskih arkadah pritlièja.
Stolpnici B in C, Poslovna stavba, Ljubljana, Edvard Ravnikar, 1976 Trikotni stolpnici, v obliki znaèilni za tedanji strukturalizem, sta prostorski dominanti Trga republike. Izvorno sta bili zasnovani kot sede¾a upravno – izvr¹ilnih organov; kasneje, s spremembo investitorja Trga, sta postali sede¾a Ljubljanske banke in Iskre.
Trg Republike, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Edvard Ravnikar, 1974 Trg republike je bil leta ob razpisu nateèaja l. 1960 zami¹ljen kot politièno – kulturno sredi¹èe naroda. Kljub vsem spremembam, ki so se odvijale v 15 letih gradnje (1961-75), Trg predstavlja vi¹ek znanja arhitekturne stroke in gradbenih zmo¾nosti tedanje dru¾be.
Trnovski most, Infrastrukturni objekt, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1932 Arhitekt Jo¾e Pleènik si je Trnovski most zamislil kot ‘trg na reki’, na katerega se raz¹irja predprostor Trnovske cerkve. Edinstvenost mosta so drevesa, ki rastejo iz korit podno¾ja in okvirjajo ‘tr¾ni prostor’.
Ureditev Rimskega zidu, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1938 Obzidje rimske Emone je do sedanje vi¹ine rekonstruiral gra¹ki arheolog Walter Schmidt na zaèetku prej¹njega stoletja. Leta 1226 je arhitekt Jo¾e Pleènik prièel izdelovati predloge za ureditev obzidja v arheolo¹ki park, ki je postal eno izmed najlep¹ih prièevanj rimskega mesta.
Ureditev Vegove ulice, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1929 Vegovo ulico, ki poteka po okopih nekdanjega srednjeve¹kega obzidja Novega trga, je arhitekt Jo¾e Pleènik zasnoval kot pomembno kulturno os, ob kateri se nizajo Univerza, nekdanja Realka, Glasbena matica, Glasbena ¹ola ter Narodna in univerzitetna knji¾nica.
Ureditev Zoisove ceste, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1927 Zoisova cesta, imenovana tudi Graben, teèe po obrambnem jarku, ki je obdajal srednjeve¹ki Novi trg. Jo¾e Pleènik jo je snoval v dveh fazah: v 20. letih je uredil ploènike, zasadil drevored in postavil piramido. V 50. letih je uredil park ob Kri¾ankah, dodal spomenik Antonu A¹kercu in oblikoval iztek Kri¾evni¹ke soteske.
®ale, Pokopali¹èe, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1938 Pleènik je v projektu za novo mestno pokopali¹èe posebno pozornost namenil ureditvi vhodnega dela s poslovilnimi kapelami. Ureditev naj bi nadomestila nekdanjo navado predpogrebnega poèivanja pokojnika v hi¹i.
®elezni¹ka postaja, Infrastrukturni objekt, Maribor, Milan Èernigoj, 1954 Mariborska ¾elezni¹ka postaja je kvaliteten primer poznega slovenskega funkcionalizma. Zasnova postaje dosledno sledi prometnim tokovom in funkcionalnim zahtevam postaje – razlièno oblikovani stavbni volumni, ki jih obrobljajo podolgovate nadstre¹nice, so razporejeni med ¾elezni¹kimi tiri in Partizansko cesto.
Zmajski most, Infrastrukturni objekt, Ljubljana, Jurij Zaninovich, 1901 Zmajski most je bil zgrajen v èasu ¾upana Ivana Hribarja, ki se je zavzemal za naèrtno in kvalitetno urejanje mestnega prostora. Prvotna ideja mestnega sveta je bila ureditev ¹ir¹e mestne poteze ob Ljubljanici, vkljuèno z Zmajskim mostom.
