Tivoli je najveèji ljubljanski park, ki se v neposredni bli¾ini mestnega sredi¹èa razteza pod Ro¾nikom in ©i¹enskim hribom. V Tivoliju se zdru¾ujejo naravni in krajinski elementi ter objekti kulturne dedi¹èine, ki so bile osnova za nastanek parka. Tivoli je prvi oblikoval francoski in¾enir Jean Blanchard v èasu Ilirskih provinc l. 1813. Z drevoredi je zdru¾il parka, ki sta obdajala Cekinov grad in grad Podturn ter obenem povezal Tivoli z mestom. Sledil mu je avstrijski guverner Lattermann, po katerem se imenujejo nekoè topolovi in danes kostanjevi drevoredi.Med drevoredi so razlièno oblikovani cvetlièni parterji, ki jih bogatijo skulpture razliènih slovenskih kiparjev in fontane. Na robu parka je ribnik, ob katerem je botanièni vrt z rastlinjakom.Izgradnja ¾eleznice l. 1850 je prekinila drevoredno povezavo z mestom, kar je arhitekt Jo¾e Pleènik poskusil nadomestiti z ureditvijo Jakopièevega sprehajali¹èa. Sprehajali¹èe teèe izpred Moderne galerije do stopni¹èa pod Tivolskim gradom, kjer je danes Mednarodni grafièni center.V 20. stoletju se je Tivoli obogatil tudi s ¹portnimi vsebinami: l. 1929 so po naèrtih Stanka Bloudka zgradili letno kopali¹èe Ilirija, kasneje pa ¹e ¹portna igri¹èa ob Cekinovem gradu in l. 1965 dvorano Tivoli po naèrtih Marjana Bo¾ièa. Leta 1973 so zgradili rekreacijski center z bazeni, telovadnico in savnami, ki ga je zasnoval arhitekt Fedja Ko¹ir. Ob izgradnji Tivolske ceste so konec sedemdesetih let zgradili tri podhode. Zadnji poseg v parku pa predstavlja predel okoli vrtnarije in ribnika, ki so ga po naèrtih krajinskega arhitekta Du¹ana Ogrina uredili sredi devedesetih let. Hkrati je arhitekt Ale¹ vodopivec prenovil èolnarno ob ribniku, stavbo vrtnarije in zgradil vkopan servisni objekt.