Baroèna Ljubljana, Urbanistièna zasnova mest, Ljubljana, Neznan, 1700 Ljubljansko baroèno stavbarstvo je doseglo vi¹ek v drugi polovici 17. in prvi 18. stoletja. Glavno vlogo je pri tem odigralo l. 1693 ustanovljeno dru¹tvo Academia Operosorum Labaciensis, ki je v Ljubljano pripeljalo ¹tevilne italijanske umetnike: arhitekta Andreo Pozzo, Carla Martinuzzija, kiparja Francesca Robbo in Giulia Quaglia, od katerih sta se uèila tudi ‘prva’ slovenska arhitekta Gregor Maèek in Matija Persky.
Bencinski servis Petrol, Infrastrukturni objekt, Ljubljana, Edvard Ravnikar, 1969 Bencinski servis Petrol, ki ga je arhitekt Edvard Ravnikar zasnoval na strani Tivolske ceste ob ¾eleznici in servis na nasprotni strani ceste ob stolpnici S2 arhitekta Milana Mihelièa, sta dva izmed najzanimivej¹e oblikovanih tovrstnih objektov v Ljubljani.
Cerkev Sv. Jo¾efa, Verska stavba, Maribor, Neznan, 1728 Cerkev Sv. Jo¾efa na Studencih je ena izmed zanimivej¹ih baroènih cerkva, ki so jih zgradili izven o¾jega historiènega mestnega jedra. Kljub preprostej¹i zunanjosti, je bila notranjost cerkve nekoè eden najkvalitetnej¹ih primerov baroènega oblikovanja.
Cerkev Sv. Mihaela na Barju, Verska stavba, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1937 Cerkev na Barju je bila zgrajena za barjanske prebivalce trnovske ¾upnije. Pleènik je cerkev zaradi znaèilnosti barjanskega terena in tedaj revnej¹ega prebivalstva zasnoval kot preprosto in poceni stavbo, grajeno iz lokalnega podpe¹kega kamna in lesa.
Drofenigova hi¹a, Trgovska stavba, Ljubljana, Karl Brünnler, 1914 Veleblagovnica, ki jo je na mestu nekdanje baroène hi¹e dal zgraditi trgovec Franc Drofenig, je prva stavba v Ljubljani s skeletno ¾elezobetonsko konstrukcijo in monta¾nim jeklenim proèeljem. Obenem je kvaliteten primer ume¹èanja sodobno oblikovane stavbe v historièno mestno jedro.
Fakulteta za materiale in metalurgijo, Stavbe za izobra¾evanje, Ljubljana, France Toma¾iè, 1937 Fakulteta za materiale in metalurgijo, ki stoji v vogalu A¹kerèeve in Sne¾ni¹ke ulice, zakljuèuje niz izobra¾evalnih institucij, ki se vrstijo ob A¹kerèevi. Arhitekt France Toma¾iè je stavbo zasnoval v strogem konstrukcijskem in oblikovnem redu, ki se navzven izra¾a s profilirano fasadno mre¾o.
Gara¾na hi¹a Triplex A in Triplex B, Infrastrukturni objekt, Ljubljana, Savin Sever, 1966 Gara¾e Tripleks predstavljajo poskus inventivnega re¹evanja problema parkiranja v stanovanjskih soseskah, ki se je pojavilo s porastom ¹tevila avtomobilov. Njihova ¹tevilènost in ¾ivljenjska doba dokazuje izjemno uspe¹nost re¹itve, saj so jih gradili v vseh veèjih slovenskih mestih.
Glavni trg, Urbanistièna/zunanja ureditev, Maribor, Neznan, 1515 Glavni trg je osrednji prostor starega mestnega jedra, ki je nastal z lijakasto raz¹iritvijo Koro¹ke ulice, nekdanje glavne tr¾ne ¾ile. Trg obrobljajo nekdaj najpomembnej¹e mestne stavbe – Rotov¾ na severni strani ter jezuitski kompleks s Pokrajinskim muzejem, Alojzijevo cerkvijo in nekdanjo gimnazijo na ju¾ni.
Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Poslovna stavba, Maribor, Sa¹a Dev, 1940 Dolga in ozka stavba nekdanje Zavarovalne zadruge Drava obroblja Ulico talcev in se na kri¾i¹èu s Partizansko cesto zakljuèuje z znaèilnim polkro¾nim vogalnim pomolom. Njena zasnova je odgovor na izjemno ozko in podolgovato parcelo, ki se je v tedanjem èasu zdela skoraj nezazidljiva. Obenem ka¾e tudi na arhitektovo obvladovanje urbanega konteksta.
Ljubljanska tr¾nica, Trgovska stavba, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1940 Tr¾nice so zgradili na mestu nekdanjega mestnega obzidja, ki ga je zamenjal drevored ob Ljubljanici. Pleènik si je tr¾nice zamislil kot monumentalno in zvezno oblikovan obreèni prostor, ki se razteza med Tromostovjem in Zmajskim mostom.
Metalka, Poslovna stavba, Ljubljana, Branko Kra¹evac, Edo Mihevc, 1963 Stolpnica Metalke je ravno tako kot Nebotiènik v 30. letih izraz sodobne, ostalemu svetu konkurenène slovenske arhitekture v 60. letih. Zgrajena je bila za podjetje, ki se ukvarjalo s kovinami, kar nakazuje njena tehnolo¹ko dovr¹ena in inovativna fasada iz aluminija.
Poslovna stavba Konstrukta, Poslovna stavba, Ljubljana, Milan Miheliè, 1965 Stavba Konstrukte je bila zgrajena v èasu, ko se je nekoliko bolj proti severu gradil center Astra. Stavba je nekoliko odmaknjena od linije stavbnega niza ob Dunajski, kar je posledica spremenjene regulacije v 50. letih, ki je predvidela vi¹jo zazidavo.
Poslovna stolpnica S2, Poslovna stavba, Ljubljana, Milan Miheliè, 1980 Stolpnica S2 je le del prvotne urbanistène zasnove desne strani severnega vstopa v mestno sredi¹èe ob Slovenski cesti. Arhitekt Miheliè je na tem mestu naèrtoval dve stolpnici – S1 in S2, ki bi kot podvojeni vi¹inski dominanti oznaèili vstop.
Raèji dvor, Palaèa/dvorec, Maribor, Neznan, 1778 Raèji dvor le¾i na ravnini ob zahodnem robu Maribora. Navidez homogeno celoto sestavljajo ¹tirje enonadstropni nesklenjeni trakti, ki obdajajo notranje dvori¹èe.
Sinagoga, Verska stavba, Maribor, Neznan, 1250 Sinagoga z ¾idovskim getom je tvarni ostanek in spomin na prisotnost judovske skupnosti v poznosrednjeve¹kem Mariboru. Skupnostno vlogo te stavbe jasno nakazuje njena velikost, ki presega vse ostale stavbe judovskega dela mesta.
Srednjeve¹ka Ljubljana – Luwigana, Urbanistièna zasnova mest, Ljubljana, Neznan, 1100 Nastanek srednjeve¹ke Ljubljane pogojujejo njena lega v kri¾i¹èu trgovskih poti iz Sredozemlja proti vzhodu ter znaèilna topografija z reko Ljubljanico in zaledjem pod grajsko vzpetino. Mesto, sprva imenovano Laibach in kasneje Luwigana, se je oblikovalo iz treh obzidanih naselbin pod Gradom – Starega in Mestnega trga na desnem in Novega trga na levem bregu reke.
Stanovanjski blok v Mostecu, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, Ofis arhitekti, 2000 Stanovanjski blok je del naselja Mostec, ki se je v èasu od urbanistièno – arhitekturnega nateèaja leta 1997 do izgradnje v mnogih pogledih spremenilo. Idilièno okolje med Kose¹kim bajerjem na zahodu in gozdno vzpetino na vzhodu je narekovalo zasnovo podlogovatih blokov, kjer se dnevni prostori stanovanj odpirajo proti jezeru in noèni proti gozdu.
Stara elektrarna, Industrijska stavba, Ljubljana, Matija Suhadolc-prenova, Neznan, 1897 Mestno elektrarno, prvo slovensko ‘tovarno’ energije, so zgradili v l. 1895 na robu tedanjega mesta. Elektriko je proizvajala vse do 60. let minulega stoletja. Danes je pomembna kulturna toèka mesta, eno od ¾ari¹è ljubljanske sodobne plesno – gledali¹ke scene.
Stolpnici B in C, Poslovna stavba, Ljubljana, Edvard Ravnikar, 1976 Trikotni stolpnici, v obliki znaèilni za tedanji strukturalizem, sta prostorski dominanti Trga republike. Izvorno sta bili zasnovani kot sede¾a upravno – izvr¹ilnih organov; kasneje, s spremembo investitorja Trga, sta postali sede¾a Ljubljanske banke in Iskre.
Ureditev Rimskega zidu, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1938 Obzidje rimske Emone je do sedanje vi¹ine rekonstruiral gra¹ki arheolog Walter Schmidt na zaèetku prej¹njega stoletja. Leta 1226 je arhitekt Jo¾e Pleènik prièel izdelovati predloge za ureditev obzidja v arheolo¹ki park, ki je postal eno izmed najlep¹ih prièevanj rimskega mesta.
Ureditev Vegove ulice, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Jo¾e Pleènik, 1929 Vegovo ulico, ki poteka po okopih nekdanjega srednjeve¹kega obzidja Novega trga, je arhitekt Jo¾e Pleènik zasnoval kot pomembno kulturno os, ob kateri se nizajo Univerza, nekdanja Realka, Glasbena matica, Glasbena ¹ola ter Narodna in univerzitetna knji¾nica.
Villa rustica, Stanovanjska stavba/zazidava, Maribor, Neznan, 250 Na radvanjskem polju ju¾no od Borove vasi ob Pekrskem potoku je v 3. stoletju stala rimska pristava. Od nje so se ohranili le temelji, s pomoèjo katerih si lahko ustvarimo podobo o njeni prvotni zasnovi.
Zmajski most, Infrastrukturni objekt, Ljubljana, Jurij Zaninovich, 1901 Zmajski most je bil zgrajen v èasu ¾upana Ivana Hribarja, ki se je zavzemal za naèrtno in kvalitetno urejanje mestnega prostora. Prvotna ideja mestnega sveta je bila ureditev ¹ir¹e mestne poteze ob Ljubljanici, vkljuèno z Zmajskim mostom.
