Arhitekturni vodnik po Sloveniji
 
Iskalnik Iskanje po kategorijah
 
 
  Seznam iskanja po geslu gr ¾ini
 
 Atrijske hi¹e v Trnovem, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, Stanko Kristl, 1965
Manj¹o stanovanjsko sosesko v bli¾ini Opekarske ceste sestavlja pet atrijskih hi¹ v obliki èrke L. V opeki zasnovana gradnja dveh tipov hi¹ predstavlja prvo moderno atrijsko zazidavo v Sloveniji.
 Be¾igrajska soseska 3 – BS-3, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Mitja Jernejec, 1970
BS-3 je ena najveèjih ljubljanskih sosesk, saj obsega osemsto metrov dolgo in dvestopetdeset metrov ¹iroko obmoèje zazidave. Njena kompleksna urbanistièna zasnova je delo Mitje Jernejca, arhitekturno oblikovanje stavb pa Ilije Arnautoviæa.
 Dom starej¹ih obèanov Kolezija, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, France Ivan¹ek, Marta Ivan¹ek, 1982
Skupek veèih stavbnih teles se ume¹èa med reko Grada¹èico in mno¾ico po veèini enodru¾inskih hi¹. Z njimi, predvsem z naseljem èetvorèkov v bli¾ini, vzpostavlja dialog prek svoje pojavnosti, z zamaknitvami na cestni strani, dvokapno streho in gradivom.
 Hutterjev blok, Stanovanjska stavba/zazidava, Maribor, Jaroslav Èernigoj, Sa¹a Dev, 1941
Hutterjev stavbni blok je v tradiciji evropskega urbanizma 19. stoletja zasnovan kot zakljuèen stavbni otok s tipu primernim odnosom do (javnim) mesta in (zasebnim) stanovanja. Znotraj stavbnega otoka je veliko ozelenjeno dvori¹èe skupnostnega znaèaja, na katerega se obraèajo pomo¾ni prostori stanovanj; bivanjski prostori le-teh pa se odpirajo na ulico.
 Mestni park Tivoli, Urbanistièna/zunanja ureditev, Ljubljana, Jean Blanchard, 1813
Tivoli je najveèji ljubljanski park, ki se v neposredni bli¾ini mestnega sredi¹èa razteza pod Ro¾nikom in ©i¹enskim hribom. V Tivoliju se zdru¾ujejo naravni in krajinski elementi ter objekti kulturne dedi¹èine, ki so bile osnova za nastanek parka.
 Naselje Radvanje, Stanovanjska stavba/zazidava, Maribor, Bogdan Reichenberg, 2006
Ob vzno¾ju smuèarskega sredi¹èa na Pohorju je zraslo naselje z razliènimi tipi stanovanjske gradnje. Kljub tipski raznolikosti pa ga v smiselno celoto uokvirja soroden naèin oblikovanja, gradiva in barvna skala.
 Slovensko narodno gledali¹èe Maribor, Stavbe za kulturne prireditve, Maribor, Janez Schöbl, 1864
Slovensko narodno gledali¹èe domuje v stavbi, ki je bila prvotno zgrajena kot kazina. Oblikovana je v klasicistiènem neorenesanènem slogu s primesmi baroka.
 Stanovanjski bloki na Prulah, Stanovanjska stavba/zazidava, Ljubljana, Stanko Kristl, 1959
Bloki so bili zgrajeni za delavce Ljubljanske univerze. V kolektivno stanovanjsko gradnjo tistega èasa so uvedli vrsto preprostih, a inovativnih re¹itev – tako v zasnovo stanovanj kot tudi ostalih prostorov bloka.