Arhitekturni vodnik

trajekt.org
evidenca.org

Iskalnik			Iskanje po kategorijah

Seznam iskanja po kategoriji arhitekt

Jo¾e Pleènik

		Cerkev Sv. Franèi¹ka v ©i¹ki, Ljubljana, Verska stavba, Jo¾e Pleènik, 1927 Cerkev Sv. Franèi¹ka je prva celovita Pleènikova realizacija v Ljubljani. V zasnovi se zgleduje po eni od variant za cerkev Srca Jezusovega v Pragi, ki jo je Pleènik naèrtoval v istem obdobju.
		Cerkev Sv. Mihaela na Barju, Ljubljana, Verska stavba, Jo¾e Pleènik, 1937 Cerkev na Barju je bila zgrajena za barjanske prebivalce trnovske ¾upnije. Pleènik je cerkev zaradi znaèilnosti barjanskega terena in tedaj revnej¹ega prebivalstva zasnoval kot preprosto in poceni stavbo, grajeno iz lokalnega podpe¹kega kamna in lesa.
		Kri¾anke / Festival Ljubljana, Ljubljana, Stavbe za kulturne prireditve, Jo¾e Pleènik, 1952 Prenova starega Kri¾evni¹kega samostana v gledali¹èe na prostem je zadnje Pleènikovo delo. Z njim je zaokro¾il idejo o Vegovi ulici kot mestni kulturni magistrali.
		Ljubljanska tr¾nica, Ljubljana, Trgovska stavba, Jo¾e Pleènik, 1940 Tr¾nice so zgradili na mestu nekdanjega mestnega obzidja, ki ga je zamenjal drevored ob Ljubljanici. Pleènik si je tr¾nice zamislil kot monumentalno in zvezno oblikovan obreèni prostor, ki se razteza med Tromostovjem in Zmajskim mostom.
		Narodna in univerzitetna knji¾nica, Ljubljana, Knji¾nica, Jo¾e Pleènik, 1936 Narodno in univerzitetno knji¾nico, ki sodi med najpomembnej¹a Pleènikova dela, so zgradili na mestu nekdanjega Kne¾jega dvora. Pleènik si je knji¾nico zamislil kot hram narodne uèenosti.
		Peglezen, Ljubljana, Stanovanjska stavba/zazidava, Jo¾e Pleènik, 1932 Stavba na stièi¹èu Kopitarjeve in Poljanske ceste, imenovana Peglezen, je dobila ime po predhodni stavbi na tem mestu. Pleènik je stavbo zasnoval kot poudarjeni zakljuèek niza starej¹ih hi¹ ob Poljanski in z njo ¾elel vzpostaviti nova kompozicijska razmerja v prostoru.
		Pleènikova hi¹a, Ljubljana, Stanovanjska stavba/zazidava, Jo¾e Pleènik, 1924 Pleènik je l. 1915 skupaj z brati in sestro kupil manj¹o hi¹o za Trnovsko cerkvijo. Kasneje je v njej ¾ivel sam in jo prenovil v duhu lastne preprostosti in skromnosti.
		©u¹tarski most, Ljubljana, Infrastrukturni objekt, Jo¾e Pleènik, 1932 ©u¹tarski most stoji na mestu srednjeve¹kega mosta, ki je povezoval Stari in Novi trg. Arhitekt Jo¾e Pleènik ga je podobno kot Trnovskega oblikoval kot ‘trg na rekiâ€™, s pogledom na grajsko vzpetino.
		Trnovski most, Ljubljana, Infrastrukturni objekt, Jo¾e Pleènik, 1932 Arhitekt Jo¾e Pleènik si je Trnovski most zamislil kot ‘trg na reki’, na katerega se raz¹irja predprostor Trnovske cerkve. Edinstvenost mosta so drevesa, ki rastejo iz korit podno¾ja in okvirjajo ‘tr¾ni prostorâ€™.
		Tromostovje, Ljubljana, Urbanistièna/zunanja ureditev, Jo¾e Pleènik, 1930 Tromostovje je eden prvih Pleènikovih realiziranih projektov za ureditev bregov Ljubljanice. Arhitekt si je Tromostovje zamislil kot trg na vodi.
		Ureditev nabre¾ja v Trnovskem pristanu, Ljubljana, Urbanistièna/zunanja ureditev, Jo¾e Pleènik, 1934 Pleènik je v Trnovskem pristanu, kjer so nekoè iztovarjali podpe¹ki kamen za gradnjo v mestu, zasnoval eno najlep¹ih obreènih sprehajalnih potez.
		Ureditev Rimskega zidu, Ljubljana, Urbanistièna/zunanja ureditev, Jo¾e Pleènik, 1938 Obzidje rimske Emone je do sedanje vi¹ine rekonstruiral gra¹ki arheolog Walter Schmidt na zaèetku prej¹njega stoletja. Leta 1226 je arhitekt Jo¾e Pleènik prièel izdelovati predloge za ureditev obzidja v arheolo¹ki park, ki je postal eno izmed najlep¹ih prièevanj rimskega mesta.
		Ureditev ©entjakobskega – Levstikovega trga, Ljubljana, Urbanistièna/zunanja ureditev, Jo¾e Pleènik, 1938 ©entjakobski trg je nastal na mestu nekdanjega jezuitskega kolegija, ki je pogorel v po¾aru l. 1774. Dana¹njo podobo je dobil v 30. letih prej¹njega stoletja z ureditvijo arhitekta Jo¾eta Pleènika.
		Ureditev Trga Francoske revolucije, Ljubljana, Urbanistièna/zunanja ureditev, Jo¾e Pleènik, 1929 Trg Francoske revolucije oznaèuje Napolenov obelisk, ki ga je oblikoval arhitekt Jo¾e Pleènik. Postavili so ga leta 1929 ob prio¾nosti 120. obletnice Ilirskih provinc.
		Ureditev Vegove ulice, Ljubljana, Urbanistièna/zunanja ureditev, Jo¾e Pleènik, 1929 Vegovo ulico, ki poteka po okopih nekdanjega srednjeve¹kega obzidja Novega trga, je arhitekt Jo¾e Pleènik zasnoval kot pomembno kulturno os, ob kateri se nizajo Univerza, nekdanja Realka, Glasbena matica, Glasbena ¹ola ter Narodna in univerzitetna knji¾nica.
		Ureditev Zoisove ceste, Ljubljana, Urbanistièna/zunanja ureditev, Jo¾e Pleènik, 1927 Zoisova cesta, imenovana tudi Graben, teèe po obrambnem jarku, ki je obdajal srednjeve¹ki Novi trg. Jo¾e Pleènik jo je snoval v dveh fazah: v 20. letih je uredil ploènike, zasadil drevored in postavil piramido. V 50. letih je uredil park ob Kri¾ankah, dodal spomenik Antonu A¹kercu in oblikoval iztek Kri¾evni¹ke soteske.
		Vzajemna zavarovalnica – Zavarovalnica Triglav, Ljubljana, Poslovna stavba, Jo¾e Pleènik, 1928 Vzajemna zavarovalnica je poleg Narodno univerzitetne knji¾nice in banke v Celju ena izmed treh »mestnih palaè«, ki jih je v svojem opusu realiziral arhitekt Pleènik. Stoji nasproti glavne ¾elezni¹ke postaje, v vogalu Miklo¹ièeve in Tivolske.
		®ale, Ljubljana, Pokopali¹èe, Jo¾e Pleènik, 1938 Pleènik je v projektu za novo mestno pokopali¹èe posebno pozornost namenil ureditvi vhodnega dela s poslovilnimi kapelami. Ureditev naj bi nadomestila nekdanjo navado predpogrebnega poèivanja pokojnika v hi¹i.
		Zapornica na Ljubljanici, Ljubljana, Infrastrukturni objekt, Jo¾e Pleènik, 1939 Vodna zapornica, namenjena uravnavanju reène gladine v sredi¹èu mesta, stoji na koncu ograjenega korita Ljubljanice. Pleènik jo je obravnaval kot simbolièni in slovesni zakljuèek mestnega sredi¹èa.