BS-3 je ena najveèjih ljubljanskih sosesk, saj obsega osemsto metrov dolgo in dvestopetdeset metrov ¹iroko obmoèje zazidave. Njena kompleksna urbanistièna zasnova je delo Mitje Jernejca, arhitekturno oblikovanje stavb pa Ilije Arnautoviæa.

Zasnova tako kot v mnogih drugih ljubljanskih soseskah ¾al ni bila realizirana v celoti, kar se danes ka¾e v prometnem kaosu in pomanjkanju prvotno zami¹ljenih podzemnih parkirnih mest. Kljub temu soseska ohranja mnogo kvalitet, od katerih je najpomembnej¹a bogata èlenitev in oblikovanje zunanjih prostorov – zelenic, parkov, igri¹è, trgov, ulic in pe¹poti. Stanovanjski program soseske dopolnjujejo ¹e nekatere vsebine dru¾benega pomena – otro¹ki vrtec, trgovine in lokali.

Sosesko sestavljajo obmoèje nizkih blokov, ki se razteza po celotni dol¾ini naselja in dve gruèi stolpnic na njegovem vzhodnem obrobju. Ni¾ji del je razdeljen na ¹tiri segmente, med katerimi so veèji odprti prostori, ki nadome¹èajo naèeloma en sam veèji osrednji prostor prvih ljubljanskih sosesk. V posameznem segmentu so po ¹tiri vrste blokov, med katerimi teèejo ‘’tr¾ni’’ ali zeleni pasovi. V prvih, ki so bolj javnega znaèaja, se vrstijo igri¹èa, poèivali¹èa in rekreacijski otoki. Drugi imajo bolj intimen znaèaj in so bujno ozelenjeni ter prepredeni s pe¹potmi. Motorni promet in pe¹poti potekajo preèno na vrste blokov: dostopne ulice teèejo za pol eta¾e pod njimi, pe¹poti pa skozi odprta stopni¹èa blokov.

Prvotna urbanistièna zasnova je na vzhodnem obrobju namesto stolpnic predvidela dva megabloka velikih dimenzij in z visoko gostoto poselitve. Stolpnice so ustrezno zadostile zahtevani gostoti in z manj¹o porabo prostora obenem ustvarile identifikacijsko toèko celotnega naselja.