Arhitekturni vodnik po Sloveniji
 
Nazaj na vstopno stran    
 
 
 
  Arhitekt Ilija Arnautoviæ
Stanovanjski bloki v Be¾igrajski soseski 3 – BS-3
Tip:
Stanovanjska stavba/zazidava
Kraj:
Ljubljana
Leto izgradnje:
1977
Investitor:
Giposs
 
Pas zelenja med vrstami blokov
Naslov:
Puhova, Trebinjska, Maroltova in Reboljeva ulica
 
Tloris stanovanj v visokem pritlièju
Nizke stanovanjske bloke v soseski BS-3 odlikuje njihova tesna vpetost v urbanistièno zasnovo soseske in pestra tipolologija stanovanj.
Bloki se zdru¾ujejo v ¹tiri vrste, med katerimi teèejo odprti ozelenjeni oz. ‘tr¾ni’ pasovi. Pravokotno na vrste blokov in pod njimi potekajo dovozne ulice in pe¹poti. Arhitekt Ilija Arnautoviæ je posamezne vrste blokov v horizontalni smeri razèlenil z zamiki, kar se odra¾a v pestrej¹i podobi vmesnih odprtih pasov.

Odprta in prehodna stopni¹èa, ki se navezujejo na preène pe¹poti, èlenijo bloke vertikalni smeri in so zami¹ljena kot nadaljevanje poti, ki teèejo skozi naselje in se postopoma preobrazijo v bolj zasebne dostope do stanovanj. Stopni¹èa so jeklena in oblikovana kot samostojni konstrukcijski èlen med segmenti blokovskih nizov.

Arhitekt je posebno pozornost posvetil oblikovanju stanovanj v pritlièju, v katerih je na razliène naèine interpretiral idejo hi¹e z vrtom. Stanovanja v blokih, ki stojijo ob vmesnih parkih naselja in kot posebnost pravokotno zakljuèujejo sicer vzdol¾ne pasove, imajo v ospredju velike vrtove. ©e bolj dosledna interpretacija hi¹e se pojavi pri pritliènih stanovanjih, ki so za pol eta¾e dvignjena nad teren. Tem so dodani preèni paviljoni z vrtovi, ki segajo globoko v vmesne parkovne oz. ‘tr¾ne’ pasove med bloki. V paviljonih so dnevni prostori s pogledom na domaèi vrt, medtem ko so spalni prostori v bloku.

Stanovanja so sicer razlièna in nekatera za tedanji èas sorazmerno velika. Njihova posebnost je osrednja jedilnica, ki se podalj¹uje na balkon ali na vrt in je povezana z dnevnim prostorom.

Bloke so zgradili z velikopanelnim sistemom te¾ke monta¾e, katerega sendviè nosilne stene so debeline 14 cm, predelne betonske pa le 4 cm. Monta¾ni so tudi betonski fasadni paneli, ki imajo moèan reliefni vzorec. Vzorec je nastal z vleèenjem vrvi v kalupih, medtem ko se je beton su¹il.