Arhitekturni vodnik po Sloveniji
 
Nazaj na vstopno stran   Kratki seznam rezultatov iskanja:
 
 
  Arhitekt Jo¾e Pleènik
Ureditev Vegove ulice
Tip:
Urbanistièna/zunanja ureditev
Kraj:
Ljubljana
Leto izgradnje:
1929
 
Naslov:
Vegova ulica
Kontakt:
Pleènikova zbirka, Arhitekturni muzej
Tel. 01 540 97 98
Fax 01 540 03 44
E-mail aml@aml.si

>>www.aml.si
 
Aksonometrija (Arhiv Dessa)
Vegovo ulico, ki poteka po okopih nekdanjega srednjeve¹kega obzidja Novega trga, je arhitekt Jo¾e Pleènik zasnoval kot pomembno kulturno os, ob kateri se nizajo Univerza, nekdanja Realka, Glasbena matica, Glasbena ¹ola ter Narodna in univerzitetna knji¾nica. Vegova ulica je del Pleènikove zamisli o mestni potezi, ki poteka od Trnovske cerkve po Emonski ulici do Trga Francoske revolucije in od tod do Kongresnega trga in Zvezde, vse do monumentalnega zakljuèka na Ju¾nem trgu, ki ni bil nikdar zgrajen.
Pleènik je ulico postopno urejal skoraj 15 let – zaèel je s prenovo fasade Glasbene matice leta 1932 ob prilo¾nosti prvega slovenskega glasbenega festivala. Pred stavbo je na ostankih srednejve¹kega zidu zasnoval park, ki je vodilni motiv oblikovanja ulice. Park je nekoliko dvignjen nad njo in teèe vse do NUKa, kjer se na Trgu Francoske revolucije zakljuèi ob Gregorèièevem spomeniku.
Park obrobljajo herme slovenskih kulturnih ustvarjalcev – pred glasbeno matico herme glasbenikov (Davorina Jenka, Stevana Mokranjaca, Hugolina Sattnerja, Jakoba Gallusa Petelina, Vatroslava Lisinskega, Franca Gerbièa, Mateja Hubada, Antona Foersterja, Emila Adamièa) in pred Nuk-om jezikoslovcev (Franceta Kidrièa, Rajka Nahtigala, Frana Ramov¹a).
Park daje sicer prometni ulici posveèeno in poetièno vzdu¹je: dvignjen nad njo ustvarja posveèen vhod v kulturne ustanove in obenem ponuja prostor za poèitek s pogledom na dogajanje na ulici.
Pleènik je z zasaditvijo topolov v parku in ni¾jih javorov ob ulici dodatno razèlenil ulièni ambient in vizualno povezal Kongresni trg s Trgom Francoske revolucije.
Arhitekt je kompozicijo celotne Vegove ulice ustvaril s postopnim dodajanjem manj¹ih elementov in njihovim povezovanjem v celoto – hi¹am je dodal stopni¹èa, kamnite zidce, kiosk za tobak. Pri tem je upo¹teval kompozicijo stavb, prostorske osi in poglede.