Obzidje rimske Emone je do sedanje vi¹ine rekonstruiral gra¹ki arheolog Walter Schmidt na zaèetku prej¹njega stoletja. Leta 1226 je arhitekt Jo¾e Pleènik prièel izdelovati predloge za ureditev obzidja v arheolo¹ki park, ki je postal eno izmed najlep¹ih prièevanj rimskega mesta.
Pleènik se je pri ureditvi dr¾al naèela ohranjanja arheolo¹kih elementov, ki jih je dopolnil le na mestih, kjer so bili manj izraziti. Z dodajanjem in interpretacijo elementov rimske arhitekture je ¾elel ustvariti vtis bogatej¹ega arheolo¹kega parka.
Ker je obzidje tedaj predstavljalo oviro za ¹iritev mesta na jug, je Pleènik posebej pozorno oblikoval prehode: novim je dodal elemente rimske arhitekture, stare pa je dopolnil z arheolo¹kimi najdbami.
Ju¾ni emonski vhod oznaèuje ¹est starih stebrov, novi prehod na koncu Sne¾ni¹ke ulice pa dve polkro¾ni stopni¹èi. Prehod v Murnikovo ulico pokriva piramida po vzoru Cestijeve piramide v Rimu. Prvotno je bila obrasla s travo, ravno tako kot vrh rekonstruiranega obzidja.
V arheolo¹kem parku za obzidjem je Pleènik dodal lapidarij z antiènimi ostanki. Obzidje je na strani Mirja nekoè spremljala linija visokih topolov.