Zoisova cesta, imenovana tudi Graben, teèe po obrambnem jarku, ki je obdajal srednjeve¹ki Novi trg. Jo¾e Pleènik jo je snoval v dveh fazah: v 20. letih je uredil ploènike, zasadil drevored in postavil piramido. V 50. letih je uredil park ob Kri¾ankah, dodal spomenik Antonu A¹kercu in oblikoval iztek Kri¾evni¹ke soteske.
Zoisova cesta je tesno povezana z zgodovino Zoisove palaèe, ki je nastala v prelomu 18. in 19. stoletja na Bregu. Podedoval jo je slovenski razsvetljenec baron ®iga Zois in ob njej dokupil celotno obmoèje z obrambnim zidom. Zid je dal podreti in jarek zasuti ter vse do Pre¹ernove ceste uredil javno dostopen botanièni vrt, ki je bil vse do l. 1807, ko ga je prodal, posebnost Ljubljane.
Pleènik se je ureditve Zoisove prviè lotil l. 1927. Ploènike je zaradi pomanjkanja denarja tlakoval le v pasu hojnice – namesto tedaj obièajnega kamna je uporabil cenej¹e betonske plo¹èe, prihranek pa je namenil za ostale posege. Obstojeèi kostanjev drevored je zamenjal s hrasti in javori. V toèko prevoja Zoisove v ©entjakobski most je postavil piramido, ki je nadomestila prvotno naèrtovani spomenik ®igi Zoisu. Piramida oznaèuje odklon uliène osi in obenem odgovarja Marijinemu znamenju na ©entjakobsekm trgu na drugi strani Ljubljanice. Piramida je bila tako veèina ostalih Pleènikovih piramid sprva obrasla z br¹ljanom.
Ob preurejanju Kri¾ank l. 1956 je Pleènik v vogal Zoisove in Emonske postavil spomenik Antonu A¹kercu, ki ga je izdelal kipar Nikolaj Pirnat. Iztek Kri¾evni¹ke soteske je oznaèil s portalom poru¹ene Smoletove hi¹e na Ajdov¹èini, vhod v Fakulteto za arhitekturo pa z baldahinom.
Arhitekt: Jo¾e Pleènik
Ureditev Zoisove ceste
Tip: Urbanistièna/zunanja ureditev
Kraj: Ljubljana
Leto: 1927
Naslov:
Zoisova cesta