Arhitekturni vodnik po Sloveniji
 
Iskalnik Iskanje po kategorijah
 
 
  Seznam iskanja po kategoriji arhitekt Jože Plečnik
 
 Cerkev Sv. Frančiška v Šiški, Ljubljana, Verska stavba, Jože Plečnik, 1927
Cerkev Sv. Frančiška je prva celovita Plečnikova realizacija v Ljubljani. V zasnovi se zgleduje po eni od variant za cerkev Srca Jezusovega v Pragi, ki jo je Plečnik načrtoval v istem obdobju.
 Cerkev Sv. Mihaela na Barju, Ljubljana, Verska stavba, Jože Plečnik, 1937
Cerkev na Barju je bila zgrajena za barjanske prebivalce trnovske župnije. Plečnik je cerkev zaradi značilnosti barjanskega terena in tedaj revnejšega prebivalstva zasnoval kot preprosto in poceni stavbo, grajeno iz lokalnega podpeškega kamna in lesa.
 Križanke / Festival Ljubljana, Ljubljana, Stavbe za kulturne prireditve, Jože Plečnik, 1952
Prenova starega Križevniškega samostana v gledališče na prostem je zadnje Plečnikovo delo. Z njim je zaokrožil idejo o Vegovi ulici kot mestni kulturni magistrali.
 Ljubljanska tržnica, Ljubljana, Trgovska stavba, Jože Plečnik, 1940
Tržnice so zgradili na mestu nekdanjega mestnega obzidja, ki ga je zamenjal drevored ob Ljubljanici. Plečnik si je tržnice zamislil kot monumentalno in zvezno oblikovan obrečni prostor, ki se razteza med Tromostovjem in Zmajskim mostom.
 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Knjižnica, Jože Plečnik, 1936
Narodno in univerzitetno knjižnico, ki sodi med najpomembnejša Plečnikova dela, so zgradili na mestu nekdanjega Knežjega dvora. Plečnik si je knjižnico zamislil kot hram narodne učenosti.
 Peglezen, Ljubljana, Stanovanjska stavba/zazidava, Jože Plečnik, 1932
Stavba na stičišču Kopitarjeve in Poljanske ceste, imenovana Peglezen, je dobila ime po predhodni stavbi na tem mestu. Plečnik je stavbo zasnoval kot poudarjeni zaključek niza starejših hiš ob Poljanski in z njo želel vzpostaviti nova kompozicijska razmerja v prostoru.
 Plečnikova hiša, Ljubljana, Stanovanjska stavba/zazidava, Jože Plečnik, 1924
Plečnik je l. 1915 skupaj z brati in sestro kupil manjšo hišo za Trnovsko cerkvijo. Kasneje je v njej živel sam in jo prenovil v duhu lastne preprostosti in skromnosti.
 Šuštarski most, Ljubljana, Infrastrukturni objekt, Jože Plečnik, 1932
Šuštarski most stoji na mestu srednjeveškega mosta, ki je povezoval Stari in Novi trg. Arhitekt Jože Plečnik ga je podobno kot Trnovskega oblikoval kot 'trg na reki’, s pogledom na grajsko vzpetino.
 Trnovski most, Ljubljana, Infrastrukturni objekt, Jože Plečnik, 1932
Arhitekt Jože Plečnik si je Trnovski most zamislil kot 'trg na reki', na katerega se razširja predprostor Trnovske cerkve. Edinstvenost mosta so drevesa, ki rastejo iz korit podnožja in okvirjajo ‘tržni prostor’.
 Tromostovje, Ljubljana, Urbanistična/zunanja ureditev, Jože Plečnik, 1930
Tromostovje je eden prvih Plečnikovih realiziranih projektov za ureditev bregov Ljubljanice. Arhitekt si je Tromostovje zamislil kot trg na vodi.
 Ureditev nabrežja v Trnovskem pristanu, Ljubljana, Urbanistična/zunanja ureditev, Jože Plečnik, 1934
Plečnik je v Trnovskem pristanu, kjer so nekoč iztovarjali podpeški kamen za gradnjo v mestu, zasnoval eno najlepših obrečnih sprehajalnih potez.
 Ureditev Rimskega zidu, Ljubljana, Urbanistična/zunanja ureditev, Jože Plečnik, 1938
Obzidje rimske Emone je do sedanje višine rekonstruiral graški arheolog Walter Schmidt na začetku prejšnjega stoletja. Leta 1226 je arhitekt Jože Plečnik pričel izdelovati predloge za ureditev obzidja v arheološki park, ki je postal eno izmed najlepših pričevanj rimskega mesta.
 Ureditev Šentjakobskega – Levstikovega trga, Ljubljana, Urbanistična/zunanja ureditev, Jože Plečnik, 1938
Šentjakobski trg je nastal na mestu nekdanjega jezuitskega kolegija, ki je pogorel v požaru l. 1774. Današnjo podobo je dobil v 30. letih prejšnjega stoletja z ureditvijo arhitekta Jožeta Plečnika.
 Ureditev Trga Francoske revolucije, Ljubljana, Urbanistična/zunanja ureditev, Jože Plečnik, 1929
Trg Francoske revolucije označuje Napolenov obelisk, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik. Postavili so ga leta 1929 ob priožnosti 120. obletnice Ilirskih provinc.
 Ureditev Vegove ulice, Ljubljana, Urbanistična/zunanja ureditev, Jože Plečnik, 1929
Vegovo ulico, ki poteka po okopih nekdanjega srednjeveškega obzidja Novega trga, je arhitekt Jože Plečnik zasnoval kot pomembno kulturno os, ob kateri se nizajo Univerza, nekdanja Realka, Glasbena matica, Glasbena šola ter Narodna in univerzitetna knjižnica.
 Ureditev Zoisove ceste, Ljubljana, Urbanistična/zunanja ureditev, Jože Plečnik, 1927
Zoisova cesta, imenovana tudi Graben, teče po obrambnem jarku, ki je obdajal srednjeveški Novi trg. Jože Plečnik jo je snoval v dveh fazah: v 20. letih je uredil pločnike, zasadil drevored in postavil piramido. V 50. letih je uredil park ob Križankah, dodal spomenik Antonu Aškercu in oblikoval iztek Križevniške soteske.
 Vzajemna zavarovalnica – Zavarovalnica Triglav, Ljubljana, Poslovna stavba, Jože Plečnik, 1928
Vzajemna zavarovalnica je poleg Narodno univerzitetne knjižnice in banke v Celju ena izmed treh »mestnih palač«, ki jih je v svojem opusu realiziral arhitekt Plečnik. Stoji nasproti glavne železniške postaje, v vogalu Miklošičeve in Tivolske.
 Žale, Ljubljana, Pokopališče, Jože Plečnik, 1938
Plečnik je v projektu za novo mestno pokopališče posebno pozornost namenil ureditvi vhodnega dela s poslovilnimi kapelami. Ureditev naj bi nadomestila nekdanjo navado predpogrebnega počivanja pokojnika v hiši.
 Zapornica na Ljubljanici, Ljubljana, Infrastrukturni objekt, Jože Plečnik, 1939
Vodna zapornica, namenjena uravnavanju rečne gladine v središču mesta, stoji na koncu ograjenega korita Ljubljanice. Plečnik jo je obravnaval kot simbolični in slovesni zaključek mestnega središča.