Arhitekturni vodnik po Sloveniji
 
Iskalnik Iskanje po kategorijah
 
 
  Seznam iskanja po kategoriji arhitekt Edvard Ravnikar
 
 Bencinski servis Petrol, Ljubljana, Infrastrukturni objekt, Edvard Ravnikar, 1969
Bencinski servis Petrol, ki ga je arhitekt Edvard Ravnikar zasnoval na strani Tivolske ceste ob železnici in servis na nasprotni strani ceste ob stolpnici S2 arhitekta Milana Miheliča, sta dva izmed najzanimivejše oblikovanih tovrstnih objektov v Ljubljani.
 Cankarjev dom, Ljubljana, Kulturno-kongresni center, Edvard Ravnikar, 1983
Cankarjev dom - največji slovenski kulturni in kongresni center - je zadnja stavba, ki je bila zgrajena na Trgu Republike. Njen obsežni program - različno velike gledališke, koncertne, kino in seminarske dvorane - je pogojeval odločitev arhitekta, da stavbo delno vkoplje v teren.
 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Stavbe za izobraževanje, Edvard Ravnikar, 1969
Stavba Fakultete za gradbeništvo in geodezijo skupaj s stavbo Ljudske pravice in stanovanjskimi stolpnicami na Štefanovi, Cigaletovi ter Komenskega ulici tvori oblikovalsko in konstrukcijsko razpoznaven sklop v opusu arhitekta Edvarda Ravnikarja.
 Moderna galerija, Ljubljana, Muzej/galerija, Edvard Ravnikar, 1951
Moderna galerija je prva pomembnejša realizacija arhitekta Edvarda Ravnikarja. Načrtovana je bila v obdobju, ko je sodeloval pri načrtovanju Plečnikovega NUK-a, še pred odhodom v Pariz k Le Corbusier-ju.
 Prizidek Plečnikove gimnazije, Ljubljana, Trgovska stavba, Edvard Ravnikar, 1970
Prizidek zaključuje nekoč slepi vogal Plečnikove gimnazije; vzdolž Šubičeve ulice in Plečnikovega trga tvori prehod v oblikovno zaključeno celoto Trga republike. S svojo stopničasto obliko postopno prehaja od višje gimnazije proti nižji blagovnici Maximarket.
 Stanovanjska zazidava v Ferantovem vrtu, Ljubljana, Stanovanjska stavba/zazidava, Edvard Ravnikar, 1975
Stavbni sklop stoji na območju nekdanjega emonskega foruma, kar je arhitekt Edvard Ravnikar upošteval tako v oblikovanju posameznih stavbnih gmot kot tudi v prikazu arheoloških ostankov.
 Stanovanjske stolpnice, Ljubljana, Stanovanjska stavba/zazidava, Edvard Ravnikar, 1973
Stanovanjske stolpnice na Cigaletovi, Štefanovi in Komenskega ulici so odraz tendence zgoščevanja mestnega središča in gradnje čim večjega števila stanovanj ob koncu 60. let. Izgradnja stolpnic je tako v središče Ljubljane prinesla nov, “velemestni” način bivanja in obenem izkoristila razpoložljiv mestni prostor.
 Stavba Ljudske pravice, Ljubljana, Poslovna stavba, Edvard Ravnikar, 1961
Stavba Ljudske pravice, imenovana “Kanarček”, je sorodno kot Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo oblikovana kot preprost podolgovat blok, ki dvignjen nad nivo ulice počiva na ekspresivnih betonskih arkadah pritličja.
 Stolpnici B in C, Ljubljana, Poslovna stavba, Edvard Ravnikar, 1976
Trikotni stolpnici, v obliki značilni za tedanji strukturalizem, sta prostorski dominanti Trga republike. Izvorno sta bili zasnovani kot sedeža upravno – izvršilnih organov; kasneje, s spremembo investitorja Trga, sta postali sedeža Ljubljanske banke in Iskre.
 Trg Republike, Ljubljana, Urbanistična/zunanja ureditev, Edvard Ravnikar, 1974
Trg republike je bil leta ob razpisu natečaja l. 1960 zamišljen kot politično – kulturno središče naroda. Kljub vsem spremembam, ki so se odvijale v 15 letih gradnje (1961-75), Trg predstavlja višek znanja arhitekturne stroke in gradbenih zmožnosti tedanje družbe.
 Veleblagovnica Emona - Maximarket, Ljubljana, Trgovska stavba, Edvard Ravnikar, 1975
Blagovnica Maximarket obroblja vzhodni del Trga republike in s svojo lego razmejuje historični kompleks Uršulinskega samostana od novejših stavb na Trgu republike.