Arhitekturni vodnik po Sloveniji
 
Nazaj na vstopno stran    
 
 
 
  Arhitekt Jože Plečnik
Ureditev Vegove ulice
Tip:
Urbanistična/zunanja ureditev
Kraj:
Ljubljana
Leto izgradnje:
1929
 
Naslov:
Vegova ulica
Kontakt:
Plečnikova zbirka, Arhitekturni muzej
Tel. 01 540 97 98
Fax 01 540 03 44
E-mail aml@aml.si

>>www.aml.si
 
Aksonometrija (Arhiv Dessa)
Vegovo ulico, ki poteka po okopih nekdanjega srednjeveškega obzidja Novega trga, je arhitekt Jože Plečnik zasnoval kot pomembno kulturno os, ob kateri se nizajo Univerza, nekdanja Realka, Glasbena matica, Glasbena šola ter Narodna in univerzitetna knjižnica. Vegova ulica je del Plečnikove zamisli o mestni potezi, ki poteka od Trnovske cerkve po Emonski ulici do Trga Francoske revolucije in od tod do Kongresnega trga in Zvezde, vse do monumentalnega zaključka na Južnem trgu, ki ni bil nikdar zgrajen.
Plečnik je ulico postopno urejal skoraj 15 let - začel je s prenovo fasade Glasbene matice leta 1932 ob priložnosti prvega slovenskega glasbenega festivala. Pred stavbo je na ostankih srednejveškega zidu zasnoval park, ki je vodilni motiv oblikovanja ulice. Park je nekoliko dvignjen nad njo in teče vse do NUKa, kjer se na Trgu Francoske revolucije zaključi ob Gregorčičevem spomeniku.
Park obrobljajo herme slovenskih kulturnih ustvarjalcev – pred glasbeno matico herme glasbenikov (Davorina Jenka, Stevana Mokranjaca, Hugolina Sattnerja, Jakoba Gallusa Petelina, Vatroslava Lisinskega, Franca Gerbiča, Mateja Hubada, Antona Foersterja, Emila Adamiča) in pred Nuk-om jezikoslovcev (Franceta Kidriča, Rajka Nahtigala, Frana Ramovša).
Park daje sicer prometni ulici posvečeno in poetično vzdušje: dvignjen nad njo ustvarja posvečen vhod v kulturne ustanove in obenem ponuja prostor za počitek s pogledom na dogajanje na ulici.
Plečnik je z zasaditvijo topolov v parku in nižjih javorov ob ulici dodatno razčlenil ulični ambient in vizualno povezal Kongresni trg s Trgom Francoske revolucije.
Arhitekt je kompozicijo celotne Vegove ulice ustvaril s postopnim dodajanjem manjših elementov in njihovim povezovanjem v celoto – hišam je dodal stopnišča, kamnite zidce, kiosk za tobak. Pri tem je upošteval kompozicijo stavb, prostorske osi in poglede.