Arhitekturni vodnik po Sloveniji
 
Iskalnik Iskanje po kategorijah
 
 
  Seznam iskanja po kategoriji objekt Poslovno-stanovanjska stavba
 
 Bambergova hiša, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Maks Fabiani, 1907
Arhitekt Maks Fabiani je hišo načrtoval za ljubljanskega tiskarja Bamberga. Palača, ki stoji v vogalu Miklošičeve in Dalatinove ulice, je izraz arhitektovih prizadevanj k večji povezanosti arhitekture in njenega okolja.
 Čudnova hiša, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Ciril Metod Koch, 1901
Čudnova hiša je ena izmed najbogatejših secesijsko oblikovanih hiš, ki obdajajo Miklošičev trg. Arhitekt Ciril Metod Koch jo je zasnoval po vzoru dunajskih hiš Josepha Marie Olbricha.
 Dravske terase, Maribor, Poslovno-stanovanjska stavba, Boris Podrecca, Jerneja Ačanski – Veber, Tadej Veber, 2002
Zasnova stanovanjskega kareja z ene strani interpretira mestno, z druge pa s krajinsko strukturo in s tem urbano tipologijo transformira v krajinsko. Zgornji del zasnove pripada mestu, spodnji pa se navezuje na pokrajino ob Dravi.
 Dukičevi bloki, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Jože Sivec, 1935
Stanovanjske bloke je zgradil pokojninski sklad Trboveljske premogokopne družbe. Predstavljajo prvi ljubljanski primer prostostoječih blokov, ki so po načelih v svetu uveljavljajočega modernizma nadomestili klasično obodno zazidavo.
 Hranilnica dravske banovine, Maribor, Poslovno-stanovanjska stavba, Jaroslav Černigoj, Saša Dev, 1932
Stavba hranilnice tako po tlorisu kot po višini presega linijo obstoječih hiš v nizu. Stik z zgodovino pa prekinja tudi z dejstvom, da velja za prvo moderno arhitekturo v Mariboru.
 Hribarjeva hiša, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Maks Fabiani, 1907
Hišo na vogalu Slovenske in Tavčarjeve je dal zgraditi napredni ljubljanski župan Ivan Hribar. Označuje jo mehka valovita fasada, ki obroblja glavno mestno cesto in zaokrožuje vogal s Tavčarjevo.
 Jemčev vrt, Maribor, Poslovno-stanovanjska stavba, Borut Pečenko, 1975
Stavba, ki dvoumno nosi ime vrta (stoji na kraju bivšega Jemčevega vrta), premišljeno zaključuje stavbni otok v njegovem vogalu tako, da pred njim ustvari manjši trg v zelenju (kot podaljšku bližnjega parka), lovi višine sosednjih stavb in z višinskim poudarkom naznanja svojo pomembno lego v mestnem tkivu. Arhitekt Pečenko je z zasnovo stavbe jasno izrazil odklonilo stališče do ciamskega urbanizma namensko ločenih mestnih predelov in prostostoječih stavb v zelenju.
 Kozolec, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Edo Mihevc, 1953
Stavba se je zaradi lokacije ob nekdanji Titovi in danes Slovenski cesti uradno imenovala Stanovanjski blok Titova. Ime Kozolec je dobila že v času gradnje, saj je s svojim skeletnim ogrodjem in poudarjenimi horizontalnimi ploščami sredi nezazidanih parcel spominjala na slovenski kozolec.
 Krisperjeva hiša, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Maks Fabiani, 1901
Krisperjevo hišo so zgradili na Miklošičevem trgu kot prvo v nizu popotresne izgradnje mesta. Hiša je tako postala vzor in smernica za nadaljnjo gradnjo mesta.
 Mali nebotičnik, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Herman Hus, 1933
Mali nebotičnik, stavba na križišču Igriške in Gregorčičeve, je dobila ime po svojem vogalnem zaključku. Stavba sicer ni presegla tedanje predpisane višine, takšen vtis pa je arhitekt Herman Hus ustvaril s prizmično oblikovanim vogalom.
 Mestna hranilnica, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Josip Vancaš, 1904
Stavba prve slovenske bančne ustanove ima s svojo velikostjo in z razkošnim pročelnim okrasjem pomembno vlogo v stavbnem nizu Čopove ulice. Zgradili so jo po prvonagrajenem projektu mednarodnega natečaja, katerega pobudnik je bil ljubljanski župan Ivan Hribar.
 Nemška hiša, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Ernst Schäfer, 1914
Nemška hiša za ljubljansko Dramo, nekdanjim Nemškim gledališčem, je dobila ime po investitorju - Kranjski hranilnici, ki je združevala predvsem nemški kapital in po arhitektu nemškega rodu.
 Souvanova hiša, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Francesco Coconi, 1827
Souvanova hiša, ki stoji nasproti Mestne hiše, je eden izmed najkvalitetnejših primerov ljubljanskega bidermajerja. Zgrajena je bila že konec 17. stol. in prenovljena v začetku 19. stol.
 Stanovanjsko - poslovna zazidava v Šiški, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Bevk in Perović arhitekti, 2001
Stanovanjsko – poslovno zazidavo sestavljata dva bloka, v katerih so stanovanja in poslovni prostori v bloku ob Aljaževi. V njunem ozadju je Plečnikova cerkev Sv. Frančiška, ki je narekovala urbanistično – arhitekturno zasnovo celote.
   Stanovanjsko - poslovni objekt na Poljanski cesti, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Janez Koželj, 1988
Stavba je zaradi podobnosti s Plečnikovim Pegleznom na začetku Poljanske kmalu po izgradnji dobila ime Novi peglezen. Njeno oblikovanje sledi načelom kontekstualizma - izhaja iz zgodovine in danosti obstoječega prostora.
 Stanovanjsko - poslovni objekt R34, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Andrej Černigoj, Mojca Švigelj Černigoj, 2004
Poslovno - stanovanjsko zazidava R34 zaključuje zadnjega od štirih stavbnih blokov Župančičeve jame. Sestavljajo jo tri stavbe: stanovanjski blok, stolpič ob njegovem severnem zaključku in poslovna stavba ob Železni cesti.
 Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, Poslovno-stanovanjska stavba, Ivan Vurnik, 1922
Poslovno stanovanjska stavba Zadružne banke predstavlja poskus iskanja narodnega sloga, ki se je podobno kot v likovnih umetnostih izražal tudi v arhitekturi. Čas po 1. svetovni vojni je namreč zaznamovalo vseevropsko iskanje nacionalnih identitet.